logo 
Slovenija English German

 

Test pregrevanja gorilnika


Možnost pregrevanja gorilnika na pelete Fenix™ smo testirali z temperature posameznih delov gorilnika po času. Senzorje smo nastavili na sledeče pozicije:

 

Zadnja stena gorilne komore

Ohišje kontaktnega uplinjevalnika peletov (KUP)

Izpušna cev gorilne komore

Gorilna komora pod izolacijo in okrasnim pokrovom

Spodnji del vsipnika peletov

 

temperaturni profili


Začeli smo z maksimalno obremenitvijo (~30 kW). V prvi minuti se je gorilnik prepihalo, da se je ostranilo pepel in vsulo potrebno količino peletov. V tem trenutku so bili vsi deli gorilnika ogreti na sobno temperaturo (20 °C). Po eni minuti se prične postopek vžiga, temperatura ohišja KUP-a začne naglo naraščati, vendar ne preseže 40 °C na vrhuncu po treh minutah, četudi je temperatura samega uporovnega telesa med tem že dosegle delovno temperaturo 800 °C. Nato začne temperatura KUP-a padati, ker je prišlo že do vžiga peletov, kar je razvidno tudi če pogledamo temperaturi izpušne cevi, ki začne naglo naraščati po 3 minutah delovanja. Ta naraste do 300 °C pri 10 minutah in se ustali na delovni temperaturi 500 °C po 30 minutah delovanja. Medtem se je ohišje KUP-a shladilo na okoli 30 °C (po 10 minutah), nato pa se je začelo greti zaradi visoke temperature v gorilni komori. Po 30 minutah, se je temperatura KUP-a ustalila pri 100 °C, četudi sta se zadnja stena gorilnika (na katerega je KUP pritrjen) oziroma sama gorilna komora medtem segreli na 150 °C oziroma 500 °C. To nakazuje na učinkovito hlajenje KUP-a med samim delovanjem, kar je pomembno zagotavljanje dolge življenjske dobe KUP-a! V vsem tem času se je zunanja (zračno hlajena) stena gorilne komore segrela na vsega 80 °C, kar je dokaz učinkovitosti zračnega hlajenja gorilnika Fenix™. Ta zunanja stena je sicer prevlečena še z izolacijo in lepotnim pokrovom zato tudi ni nikakršne nevarnosti, da bi lahko prišlo do kakšnih opeklin. Edini del, ki je v posrednem kontaktu z visokimi temperaturami v gorilni komori in bi lahko bil vir opeklin je vsipnik peletov. Vendar je iz temperaturnih profilov razvidno, da se tudi ta del ne segreje na več kot 60 °C, kar sicer ljudje občutimo kot relativno vročo površino, vendar daleč od tega, da bi se lahko ob tem opekli.
Po 40 minutah smo obremenitev zmanjšali na okoli neko normalno obremenitev za enostanovanjsko hišo (~20 kW), pri tem pa je temperatura izpušne cevi hitro (v praktično sam dveh minutah) padla na 400 °C. Posledično pride tudi do ohlajanja ostalih delov gorilnika v naslednjih 10 minutah. Temperatura zadnje stene gorilne komore je padla na 120 °C, ohišja KUP na 80 °C, zunanje stene gorilne komore na 70 °C in vsipnika na 50 °C.
Po 50 minutah se je smo zopet povečali obremenitev na maksimum (~30 kW) in zopet je prišlo do segrevanja vseh delov gorilnika, vendar samo do nivojev, kateri so bili doseženi pred tem:

 

Zadnja stena gorilne komore    …………………………………    150°C

Ohišje kontaktnega uplinjevalnika peletov (KUP)   ……   100°C

Izpušna cev gorilne komore       …………………………………    500°C

Gorilna komora pod izolacijo in okrasnim pokrovom  …     80°C

Spodnji del vsipnika peletov      …………………………………       60°C

 

To dokazuje, da se gorilnik s časoma ne pregreva ampak, saj je njegovo zračno hlajenje učinkovito!

Kontakt